»Iz tega blata bi se dalo pridelati gorivo. Nekatera slovenska podjetja oz. čistilne naprave imajo postrojenje za izdelavo tega goriva in se ga lahko energetsko izobrazbi.«

»Količino virusa v odpadnih vodah merimo, ker okuženi ljudje izločajo virus prek blata.«

»Verjetno bodo ti stroški nekaj sto tisoč evrov. Največji strošek je prevzem in odstranjevanje blata.«

»Ker je to preprosto prevelik strošek, prej so to prodali na evropske trge, zdaj se ti zapirajo zaradi slabe kakovosti in prevelike količine teh oblačil. Dejansko imajo z zbiranjem teh oblačil samo še stroške, ker morajo plačati odvoz na odlagališča ali v sežigalnice.«

»Da, vsekakor, v Sloveniji nimamo ustrezne infrastrukture za odstranjevanje tega blata, večino izvozimo v tujino na ustrezno odstranjevanje, na eni strani so zelo visoki prevozni stroški, po drugi strani pa, če imaš veliko potrebo po odstranjevanju nečesa, potem ponudniki lahko tudi začutijo priložnost in ceno dvignejo še več, kot bi bilo potrebno.«

»Pri navidezno zdravih osebah od 50 do 74 let s preprostim testom blata iščemo sledove prikrite krvavitve, osebe s pozitivnim izvidom testa na kri v blatu pregledamo na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve.«

»Iz dveh razlogov, prvič, ker se je ravnanje z odpadnim blatom v zadnjih dveh letih močno podražilo, s 60 evrov na tono na tudi do 150, 160 evrov. Na drugi strani pa gre za veliko porabo električne energije, čistilne naprave uporabljajo velike kompresorje za prezračevanje bazenov, v katerih se izvajajo procesi. Če se podraži elektrika, se avtomatsko podraži tudi storitev čiščenja.«

»Še je upanje, da kot družba ne potonemo v blatu. Verjamem v to!«

»Obe odlagališči tega blata sta sanirani, potok je tam očiščen.«